Ob naravnih nesrečah smo gasilci glavno orodje pri odstranjevanju posledic, pa naj si gre za plazove, orkanski veter, žled, poplave ipd. Vseh teh intervencij si tudi predstavljati ne moremo brez uporabe verižne žage. Mnogim je verižna žaga poznana tudi doma, saj je nepozabna pri pripravi drv, delu v sadovnjaku ali pa kot tesarsko orodje. Ravno zaradi domačnosti tega orodja se pogosto zanemarja varnostne elemente. Ali res poznamo pravilno rokovanje s tem močnim orodjem?
Zgodovina motorne žage spada v prvo polovico 19. stoletja, medtem, ko so se žage, kot jih poznamo danes, začele pojavljati kmalu po 2. svetovni vojni.
Delimo jih lahko na več načinov, na električne ter na motorne z notranjim izgorevanjem. Druga delitev motornih žag je po namenu uporabe, za domačo uporabo, tako imenovani hobby program, farmer oziroma pol profesionalne žage ter motorne žage za profesionalno uporabo. Spet tretja delitev pa je glede na moč ter velikost oziroma dolžino meča motorne žage.
VARNOSTNA NAVODILA
Motorna žaga je pri neprevidni ali nepravilni uporabi nevarno orodje, ki lahko povzroči zelo hude poškodbe ali celo smrt. Zato je seznanitev z navodili za uporabo zelo pomembna. V kolikor na žagi opazite predelane ali neoriginalne dele, žage ne uporabljajte, saj lahko povzroči poškodbe za uporabnika ali celo druge. Notranjost dušilca vsebuje snovi, ki so lahko rakotvorne. Dušilec je del izpuha, ki duši zvok motorja. Če je le-ta poškodovan, se izogibajte stiku z njegovimi deli, žago pa naj popravi strokovno usposobljena oseba. Pri motorju na notranje izgorevanje je potrebno paziti na vdihavanje izpušnih plinov, zato motorne žage ne uporabljajte v zaprtih prostorih. Ne vdihujte izpušnih plinov motorja, hlapov verižnega olja in žagovine. Prav tako lahko žaga med delovanjem ustvarja elektromagnetno polje. Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa in vpliva na nabite delce, ki so v elektromagnetnem polju. To polje lahko v nekaterih primerih vpliva na delovanje nekaterih medicinskih pripomočkov oziroma vsadkov. Motorne žage nikoli ne uporabljajte, če ima poškodovan pokrovček svečke ali vžigalni kabel, saj lahko povzroči iskrenje in s tem požar. Prav tako žage ne uporabljajte v primeru slabega vremena, vetra, utrujenosti, če ste pod vplivom alkohola, drog ali določenih zdravil, ki lahko vplivajo na razsodnost uporabnika. Ne uporabljajte žage, če meč, veriga in vsi pokrovi niso ustrezno nameščeni. Nad žago imejte vedno popoln nadzor, telo naj bo vedno v stabilnem položaju. Ne uporabljajte žage kadar stojite na lestvi, drevesu, na mestu brez trdne podlage, ali kadar bi morali žagati nad višino ramen.
Med prenosom žage izklopite motor, z zavoro zaklenite verigo, meč pa naj bo vedno usmerjen nazaj ali vstran. Pred nošenjem nanj namestite transportno zaščito. Med odlaganjem motorne žage z zavoro vedno zaklenite verigo žage. Pri uporabi verižne žage naj bo varnost vedno na prvem mestu, zato vedno uporabljajte vse varnostne elemente.
VARNOSTNI ELEMENTI
Med najpomembnejše varnostne elemente štejemo zavoro verige, ki se aktivira tudi kadar pride do povratnega udarca. Zavoro verige (A) lahko aktivirate ročno z roko ali samodejno z mehanizmom za sprostitev vztrajnostnega momenta (povratni udarec). Potisnite sprednji ščitnik (B) naprej, da aktivirate ročno zavoro verige. Za deaktivacijo verige povlecite ščitnik roke nazaj.
Zaklep ročice plina preprečuje nezaželeno uporabo ročice plina. S stiskom ročice zaklepa (A), se sprosti ročica plina (B).
Če se veriga strga ali zrahlja, jo ujame lovilnik verige. Pravilno vzdrževanje verige ter meča zmanjšata možnost nesreče. Istemu namenu služi tudi ščitnik roke oziroma dlani na zadnjem ročaju.
Motorne žage so opremljene s sistemom za dušenje tresljajev, ki zmanjša tresljaje ročajev in deluje kot dušilec med ohišjem žage in ročajem. Namestitev tega sistema je odvisna od tipa in vrste motorne žage.
Motorno žago izklopimo s stikalom za izklop, ki je glede na vrsto in tip žage, različen.
VRSTE VERIŽNIG ŽAG
Električne motorne žage, med katere spadajo tudi baterijske, so hitra rešitev pri obžagovanju vej, delu v sadovnjaku ali rezanju manjših kosov lesa. So lažje, preproste za uporabo, manjših dimenzij, povzročajo manj tresljajev in so tišje. Pogosto jih uporabljajo tudi tesarji.
Bolj poznane so motorne žage z motorjem na notranje izgorevanje, ki za svoje delovanje uporabljajo bencin z 2% dodatkom sintetičnega olja za dvotaktne motorje. Pri nekaterih žagah je lahko % dodatka sintetičnega olja drugačen, zato se je potrebno seznaniti z navodili za uporabo, prav tako določeni proizvajalci priporočajo uporabo točno določenega olja. Proizvajalec Husqvarna priporoča uporabo kvalitetnega bencina, v katerem je maksimalno do 10% etanola oziroma gorivo, katerega oktansko število ni manjše od 90 RON/87 AKI. RON (Research Octane Number) je mednarodna raziskovalna metoda, po kateri se določa oktansko število goriva, AKI (Anti-Knock Index) metoda pa se uporablja predvsem v Kanadi in ZDA.
Dvotaktni motor je tip motorja z notranjim izgorevanjem, ki celoten cikel doseže v samo eni rotaciji ročične gredi z dvema taktoma. Štiri taktni motorji potrebujejo dve rotaciji in štiri takte. Takt pomeni premik bata iz ene mrtve toče v drugo (gor – dol), pri čemer ročična gred opravi polovico obrata.
SESTAVNI DELI MOTORNE ŽAGE
1. Pokrov zračnega filtra | 18. Pokrov sklopke |
2. Sprednji ročaj | 19. Ščitnik desne roke |
3. Zavora verige in sprednji ščitnik rok | 20. Ročica plina |
4. Ohišje zaganjača | 21. Zaklep ročice plina |
5. Posoda olja za verigo | 22. Dekompresijski ventil |
6. Ročica zaganjalne vrvice | 23. Kombiniran ključ |
7. Vijaki za nastavitev uplinjača | 24. Vijak za napenjanje verige |
8. Ročica čoka | 25. Navodila za uporabo |
9. Zadnji ročaj | 26. Transportna zaščita |
10. Vklopno/izklopno stikalo | 27. Stikalo za ogrevan ročaj |
11. Posoda za gorivo | 28.Nalepka z informacijami in opozorili |
12. Dušilnik | 29. Sistem za dušenje tresljajev |
13. Zobnik konice meča | 30. Zavorni trak |
14. Veriga motorne žage | 31. Nastavitveni vijak za oljno črpalko |
15. Meč | 32. Svečka |
16. Zobata opora | 33. Pokrov svečke |
17. Lovilnik verige | 34. Ploščica s proizvodnjo in serijsko številko |
Ob uporabi predhodno zmešanega goriva moramo najprej v čisto posodo za gorivo doliti polovico goriva in dodati celotno količino olja. Mešanico goriva dobro pretresemo ter v posodo dolijemo še preostalo gorivo. Gorivo dobro premešamo. Kadar polnimo gorivo v segreto motorno žago, jo najprej pustimo, da se le-ta ohladi. Očistimo področje okrog posode za gorivo, odstranimo pokrovček za gorivo, da sprostimo pritisk, in vlijemo premešano mešanico goriva ter zapremo pokrovček. Pred ponovnim zagonom motorne žage se je od mesta, kjer se je točilo gorivo, potrebno umakniti vsaj 3 metre, prav tako odstranimo vir goriva.
Poleg goriva moramo v motorno žago redno dolivati tudi verižno olje, ki skrbi za mazanje premikajoče verige. Zelo pomembno je, da ne uporabljamo odpadnega olja, ki lahko škoduje okolju, poškoduje pa lahko tudi oljno črpalko, meč in verigo. Zaradi neprimernega mazanja se lahko veriga strga, kar predstavlja nevarnost za hude poškodbe ali celo smrt upravljalca. Večina motornih žag je narejenih tako, da zaradi varnosti zmanjka goriva prej kot verižnega olja. Za pravilno izbiro verižnega olja se posvetujte s proizvajalcem. Upoštevati moramo tudi temperaturo zraka, v katerem motorno žago uporabljamo. Pri temperaturah pod 0 °C so nekatera olja pregosta.
VZDRŽEVANJE MOTORNE ŽAGE
Za varno delo in pravilno delovanje motorne žage je potrebno žagi nameniti nekaj minut pred in po uporabi. Po uporabi žago očistimo, preverimo zaklep ročice plina in elemente za blaženje tresljajev. Očistiti je potrebno zavoro verige, preveriti lovilnik verige, obrniti in očistiti meč ter preveriti, da je mazanje meča z oljem zadostno. Če so na meču prisotni grobi ostanki, jih s pilo narahlo odstranite.
Preverite, ali sta utor v meču in konica meča obrabljena in po potrebi zamenjajte meč. Prepričajte se, da se zobnik meča prosto vrti in da mazalna odprtina ni zamašena.
Preverimo nabrušenost, napetost verige ter členke in kovice, na katerih ne sme biti razpok. Prepričajte se, da je verigo mogoče preprosto zviti. Če je toga, jo je potrebno zamenjati. Obrabljenost kovic in členkov najlažje preverite tako, da ob staro verigo položite novo in ju primerjate. Zamenjajte verigo, ko je najdaljši del rezalnega zoba krajši od 4 mm.
Pri uporabi tope verige je potreben močnejši pritisk na žago. Pri tem pride do večje obrabe meča, verige, goriva in olja. Pri žaganju s topo verigo ne nastajajo lesni odrezki, temveč žagovina. Ostra veriga si utira pot skozi les, zato so lesni odrezki daljši in debelejši.
Rezalni zob (A) in globinski zob (B) skupaj tvorita rezalni del verige. Razlika v višini teh zob določa globino reza. Zato je potrebno biti pri brušenje pozoren na kot piljenja, kot rezanja, položaj pile in premer okrogle pile.
Rezalne zobe nabrusite z okroglo pilo in šablono. Šablono namestite na rezilo in pomikajte pilo z notranje strani rezalnih zob proti zunanji. Odstranite material iz ene strani rezalnih zob, nato žago obrnite in ponovite brušenje še na drugi strani. Prepričajte se, da so rezalni zobi vsi enako dolgi. Med brušenjem rezalnega zoba (A) se globina reza zmanjšuje. Zato je za pravilno delovanje verige potrebno odbrusiti še material iz globinskega zoba (B). Brušenje globinskega zoba se priporoča po vsakem tretjem brušenju rezalnega zoba, in sicer s ploščato pilo. V pomoč za pravilno brušenje uporabite šablono. S ploščato pilo spilite del globinskega zoba, ki gleda prek šablone za brušenje globinskih zob.
Med uporabo se veriga raztegne, zato je potrebno redno nastavljanje napetosti. Nenapeta veriga se lahko sname iz meča, povzroči hude poškodbe, lahko celo smrt. Način napenjanja verige se lahko med posameznimi proizvajalci in tipi žag razlikuje, zato obvezno preberite navodila za uporabo.
Za napenjanje verige malce odvijte matice meča, s katerimi je pritrjen pokrov zavore verige in sklopke. Sprednji del meča dvignite in zavrtite vijak za napenjanje verige. Verigo napnite toliko, da se tesno prilega meču, vseeno pa jo lahko z lahkoto premikate. Zategnite vijake meča in preverite, da lahko verigo nemoteno premikate z rokami in da ne visi iz meča.
Za pravilno drsenje in hlajenje verige je potrebo pravilno mazanje verige. Zato skrbi verižno olje, ki ga na meč črpa oljna črpalka. Pravilno mazanje verige preverimo tako, da žago držimo nad tlemi s ¾ plinom. Po nekaj trenutkih moramo na podlagi videti črto olja. Če črte ni, preverite nivo verižnega olja oziroma se posvetujte s serviserjem.
Po odstranitvi pokrova verige se jasno vidi boben sklopke, v katerem je verižnik oziroma zobnik bobna sklopke. Redno preverjajte, ali je verižni pogonski zobnik obrabljen, saj ga je potrebno zamenjati. Prav tako ga zamenjajte po menjavi verige.
V nadaljevanju vzdrževanja motorne žage očistite dovod zraka na zaganjalniku in se prepričajte, da so vsi vijaki in matice dovolj privite. Preverite izklopno stikalo. Prepričajte se, da iz motorne žage ne puščajo tekočine, gorivo ter verižno olje. Preverite vso varovalno opremo in očistite žago med hladilnimi rebri. V primeru težav ali opažene napake, naj žago popravi serviser.
ZAGON VERIŽNE ŽAGE
V kolikor imamo električno verižno žago, pa naj si jo poganja elektrika iz vtičnice ali baterija, nas od zagona loči le stikalo za vklop in varnostni element zaklepa ročice plina.
Zagon motorne žage pa zahteva več pozornosti. Na levi strani motorne žage se nahaja zaganjalna naprava, s katero spravimo motor v pogon. Pri zagonu moramo upoštevati, ali zaganjamo mrzel ali že segret motor. Pri nekaterih izvedbah motornih žag lahko zasledimo tudi dekompresijski ventil, ki omogoča lažje zaganjane hladne motorne žage. Pri zagonu motorne žage se poslužujemo dveh načinov, in sicer zaganjane na tleh in med nogami.
Pri zaganjanju motorne žage moramo biti pozorni na stikalo za prekinitev električnega tokokroga. Preverimo, da stikalo ni na STOP, odpremo ročico zraka (CHOKE), s tem motor dobi več goriva in manj zraka. ter aktiviramo zavoro verige. Motorno žago primemo v levo roko za nosilni ročaj in jo pritiskamo v tla, desno nogo potisnemo v ščitnik desne roke ali pa nanj stopimo s peto. Potegnemo zaganjalno vrvico. Po nekaj potegih motor steče, vendar hitro ugasne. S tem se je deaktiviral dekompresijski ventil, zato ga zopet aktiviramo, zapremo ročico zraka. Način zagona je pri proizvajalcih različen, zato se je nujno potrebno seznaniti z navodili za uporabo. Potegnemo zaganjalno vrvico in motor steče. Tako delujočo motorno žago pustimo nekaj minut, da se motor segreje na delovno temperaturo, šele nato začnemo z njeno uporabo.
Ko je motor že segret na delovno temperaturo, jo lahko zaženemo med nogami. Preverimo stikalo za prekinitev električnega tokokroga, aktiviramo zavoro verige in aktiviramo dekompresijski ventil. Nosilni ročaj primemo z levo roko, ročaj ščitnika desne roko pa močno učvrstimo med nogami, in sicer tako, da motorno žago naslonimo na levo nogo, ščitnik desne roke pa obidemo z desno nogo. Po nekaj potegih zaganjalne vrvice motor steče.
Pravilno rokovanje z verižno žage je le del osnove za varno delo z njo. Ne smemo pozabiti na osebno zaščitno opremo, kateri v tem članku nismo dajali pozornosti. Ob nepravilni uporabi in nepazljivosti se verižna žaga hitro spremeni v smrtonosno orodje, zato naj z njo vedno rokuje psihofizično zrela oseba, z izkušnjami oziroma ustreznim znanjem.
- Viri:
- – navodila za uporabo motorne žage Husqvarna,
- – navodila za uporabo motorne žage Stihl,
- – sestavni deli in vzdrževanje motorne žage, Zavod za gozdove RS,
- – tehnika dela z motorno žago, Sebastjan Bajc,
- – ročno orodje in vzdrževanje motorne žage, Sebastjan Bajc,
- – https://unicommerce.si/,
- – www.makita.si.